Zbediranost do konca.

Če se osredotočamo na barve lahko označim ta dan kot siv.
Popolnoma brez volje sem že cel dan in ne kaže na kakšne spremembe.
Verjetno zaradi kemije, ki me muči že od včeraj.

Sicer pa mi gre vse na živce.
Saj sem že omenila, da mam včasih slabe dneve in danes je eden izmed njih.
Počutim se neuporabno, najrajši bi šla spat.

Rabim pisano obarvane dneve.

Ta teden je neizmerno dolg, upam da se jutri dan ne bo vlekel kot današnji.
Pričakovanje počitnic, drugo sploh več ne premišljujem.
Hočem eno fajno žurko, ki se bo končala z nasmeškom na obrazu.

ČAS JE ŽE!

Sem že omenila, da mi gre najbolj na živce, ko človek misli, da ima vedno prav?
In ko se z njim ne moreš normalno pogovarjati?
(sicer imam sama par podobnih lastnosti, ker sem pač preveč trmast človek, ampak brez skrbi, tudi na meni mi gre to na živce)
Ne bom poimenovala te osebe, ampak človek misli, da je najpametnejši očitno.
Še preden sploh kaj poveš te začne obtoževat, da si idiot.
Seveda tega ne pove dobesedno, ampak je očitno, da nas ima za navadne idiote, ki nimajo pojma kaj je življenje.
Ja, nevem kaj je življenje. Stara sem 16. Zakaj pa bi morala to vedeti?
Vem samo to, da se rajši ubijem kot pa sem stara in zagrenjena, ter drugim težim z mojimi problemi.

Ajde odjebi.

Eh ja, življenje je prdec.

Ostani v cvetju :)