Napišem lahko samo, da so te počitnice precej spremenile moje življenje.
In ko se na začetku počutiš, da nikoli več ne boš sposoben živeti normalno,
da se ti je podrl cel svet...
No potem čez nekaj časa ugotoviš, da dejansko za vsakim dežjem vsaj malo posije sonček in da ni vse tako slabo kot je na začetku izgledalo.
In dejansko spredvidiš kdo so tvoji pravi prijatelji in koliko ti ti ljudje pomenijo.
In živiš dalje, kaj boš pa drugo?
Nisem človek, ki bi zdržal brez nasmeška na obrazu. Že male preproste stvari me spravijo v dobro voljo.
Ne bom rekla, da nimam slabih dni ampak dobrih dni je vedno več.
In rada imam življenje.
There's always hope.
Na nek način verjamem v usodo, verjamem v to, da je v vsaki stvari nekaj dobrega.
Saj veš, vedno obstajata dve strani medalje...
In z razlogom je ta post komaj zdaj, saj sem morala dejansko vse stvari premisliti.
Ker sem bila izgubljena v tem širnem svetu.
Še vedno sem, ampak ne več na slab način :)
Zunaj je sonček, še vedno je poletje in moj nasmešek na obrazu se je ohranil že skozi celi dan.
Pa tako lep dan je bil, preveč lep za smrt.
Ostani v cvetju.
