Konec. Za enkrat.

Prav čakala sem na konec šole, da napišem ta blog.
Torej konec. Končno. Prehitro? Nevem.
Dogaja, to vem...
Pogrešala bom vsakodnevne zaspane jutranje poglede, kavice pri Marjani, pico s sirom na pol z menze, brezplačen jogurt in seveda vsakodnevne nasmeške, objeme ter nasplošno vse lepe stvari povezane s šolo.
Saj drugače jo sovražim in sem popolnoma vesela, da je končno konec :)

Všeč mi je naš razred, všeč mi je to, kar smo postali v 2 skupnih letih.
In nikoli si nisem predstavljala da bom dobila takšne prijatelje kot sem jih tu :)
Ker se mamo skupaj finofajn :)

Gremo zdaj ven, plesali bomo na dežju.
Ker je poletje in v poletju je vse dovoljeno :)

Ostani v cvetju.

Pa saj je že junij...

Katastrofalno zanemarjam ta blog zadnje čase, ampak je ta mesec res minil, kot, da ga sploh ne bi bilo.
Dejansko je bil ta mesec eden izmed najbolj čudnih mesecev v tem letu.
Niti slučajno nimam namena,da bi napisala vse kar se je dogajalo.
Ker se je veliko preveč.
Imam pa namen napisat, da imam konec koncev še nekaj izkušenj več,
veliko bolje poznam nekatere ljudi. Kar pa itak ni tako slabo.

Čeprav se mi meša od želje po počitnicah in ukinitvi vseh testov, prihajajočih popravljanj in vsega podobnega pa...nočem, da mine.
Dovolj bi mi bilo 2 tedna, potem pa spet nazaj.
Ker obožujem dogodke, ki se dogajajo.
Obožujem prijatelje, ki so z mano pri vsem.
Obožujem vsak nasmešek, objem, pogovor,...
Ko pomislim, da imamo še natančno 11 dni skoraj doživim srčni infarkt.
Počasi bom že 50 :D




Poletje je tu torej.
Sonček, jagode, češnje, sončna krema, bazen, neskončni večeri...
Začelo se je.

Ostani v cvetju :)